Učilnica prihodnosti in prenova portugalskega šolstva

Torek je bil dan, namenjen spoznavanju uspešnih pedagoških praks in že vpeljanih inovativnih pristopov v portugalskih šolah. Po zajtrku smo se z avtobusom odpeljali proti mestu Setubal, kjer smo imeli načrtovane obiske v lokalnih osnovnih in srednjih šolah. Ob poti smo lahko opazovali pokrajino v Nacionalnem parku Arrabida, ki mestoma spominja na bolj zeleni del hrvaške istre. Pogosti so vinogradi z nizkimi trtami; pridelava vina je ena od značilnosti tako te pokrajine, kot tudi Portugalske nasploh. Naš prvi cilj je bila šola v revnejšem predelu mesta Setubal: Secondary School Manuel Martins. Šolo večinoma obiskujejo otroci iz družin z nizkim socialno-ekonomskim statusom, največja izziva učiteljev na šoli pa sta motiviranje učencev za učno delo ter soočanje z vedenjsko problematiko. Šola se je vključila v projekt za pridobitev Učilnice prihodnosti (eng. Future Classroom Lab), v okviru katerega so postali prva portugalska šola s tako učilnico. Donatorji so jim omogočili nakup potrebne tehnološke opreme, saj učilnica temelji na vključevanju digitalnih sredstev v proces pridobivanja novih znanj. Učenci tako postanejo aktivni reševalci problema in s tem pridobljeno znanje vkomponirajo v že obstoječe miselne strukture, kar pomeni, da ga lahko tudi konkretno uporabijo v vsakodnevnem življenju. Učilnica prihodnosti je že na prvi pogled drugačna od običajnih učilnic, saj je z barvnimi oznakami razdeljena na 6 področij, ki imajo vsako svojo vlogo v procesu učenja. Namenjena so raziskovanju, ustvarjanju, predstavitvi, interakciji, izmenjavi in razvoju, učilnica pa naj bi s tako postavitvijo upoštevala individualni način učenja, ki je značilen za vsakega učenca.

Ravnatelj šole nam je predstavil njihovo učilnico in opremo v njej, ki je vključevala 3D tiskalnik, mizo za poskuse s korozivnimi materiali, interaktivno tablo, projektor in povečevalno kamero, Active Table mizo, fotografsko opremo in vso potrebno programsko opremo za pripravo npr. filmov, predstavitev itd.

Po kosilu v brazilski restavraciji Sabor Minero smo ogled nadaljevali v osnovni šoli v Boa Agui, ki je ena od šestih portugalskih šol, ki je v okviru prenove šolstva pridobila popolno avtonomijo nad organizacijo in izvedbo pouka na šoli. Učitelji tako sami določajo kurikul in vsebine, način podajanja in ocenjevanja znanja ter vse ostale komponente pouka. Predmeti, ki jih poznamo v slovenskih šolah so združeni v učne enote oz. obdobja, ki vsebujejo povezovanje in uporabo znanj s področja jezika, matematike in naravoslovja. Učenci velik del pouka delajo v skupinah ali parih in temu pravijo projektno delo, kjer sami s pomočjo različnih tehnik poiščejo informacije o temi, ki bi jih učitelj sicer podal frontalno. Nato informacije oblikujejo v "projekt", kot je npr. plakat o temi in jih predstavijo sošolcem. Njihovo glavno vodilo je, da bi šolstvo preoblikovali tako, da bi bilo usmerjeno v pridobivanje uporabnih znanj ter, da bi se učenci ob tem učili tudi veščin njihove uporabe, ki bi jim prišle prav v nadaljnjem življenju. Ob ogledu šole smo lahko opazili, da so njihove učilnice že organizacijsko postavljene z namenom sodelovanja med učenci, kar so demonstrirali učenci 3. razreda, ki so ob našem obisku v skupinah obravnavali živali. Najbolj naju je pritegnilo dejstvo, da so temo obravnavali vsak v svojem tempu in iz svojega zornega kota, nato pa je nastalo skupno delo. Prav tako so učenci ob tem imeli tudi svoje individualne zaposlitve, npr. urjenje zapisa, ponovitev matematike itd. Ob koncu leta šole poročajo o opažanjih in svojih rezultatih, kar bo v prihodnosti služilo kot podlaga za prenovo izobraževalnega sistema za celotno državo. Zelo smiselno je, da so se pri pridobivanju teh informacij obrnili direktno na šole, ravnatelje in učitelje, saj so oni tisti, ki opažajo pomanjkljivosti in lahko usmerijo v možne točke razvoja. Ogled je bil zanimiv in poučen, marsikatero idejo sva shranili kot možno za uporabo pri lastnem delu.